Mesec: julij 2020

Hotel Bovec in počitnice na boneHotel Bovec in počitnice na bone

10:42 dop

Končno je tudi za nas prišel čas, ko si bomo lahko poleti privoščili počitnice dvakrat, enkrat gremo na morje, drugič pa gremo v hotel Bovec na bone, ki nam jih je podarila država zaradi reševanja krize v slovenskem turizmu. Lahko bi tudi izkoristili bone za obalo, a smo videli, da je obala čisto polna in nam ni bilo, da bi bili v tej gneči, ker se preprosto ne bi imeli lepo. Kajti vseeno je še virus prisoten in prevelika gneča vpliva na počutje in jaz se ne bi počutila prijetno in varno. 

Tako smo raje izbrali za izkoristiti bone hotel Bovec, ker smo vedeli, da bo manj gneče, lahko gremo po svoje in sigurno lahko najdemo poti, kjer ne bo veliko ljudi, če pa že bodo se jim lahko izognemo. Ker smo imeli na hrvaškem rezervirano morje, smo prvo šli na morje, potem pa v hotel Bovec, kajti nismo vedeli, kako bodo prehodi varni med državami zaradi korone, zato smo šli prvo na hrvaško morje, če je meje slučajno zaprejo, ker hrvaška ne bo več varna država za nas zaradi korone. 

Na morju smo se imeli zelo lepo iz vročih plaž, smo zamenjali za hladnejše temperature in čistejši zrak, hotel Bovec stoji na prekrasni lokaciji, kjer vidiš gore iz sobe. Tako smo vsak dan šli na različne pohode, potem pa se kopali v reki, ki je sicer še kako mrzla a nam je vedno pasalo, po dolgi prehojeni poti. 

Tako smo se po navadi v hotel Bovec vračali proti večeru na večerjo, ker smo čez dan bili povsod drugod. Sama hrana, ki jo je hotel Bovec ponujal je bila res dobra in kakovostna, domača, prav z veseljem smo pojedli zajtrke in večerje. Sam hotel Bovec nam je bil všeč po vsem, tako da smo preživeli oba dopusta zelo lepo in tako prvič šli na dva dopusta, ker nam je država podarila bone, če ne ne bi šli.

 …

Karpalni kanal in menjava moje službeKarpalni kanal in menjava moje službe

10:00 dop

Kako hitro se lahko življenjska pot obrne, ko najmanj pričakujemo, meni je karpalni kanal naredil prav to, da sem spremenila svoje življenje v roku parih mesecev. Bila sem tajnica v enem velikem podjetju, tam sem se videla za skoz, da pridem do željene upokojitve, to je bilo to, dokler me niso začele skoraj istočasno boleti obe roki, prišlo je tako daleč, da je motilo moje delo. Vedela sem z karpalni kanal, saj mi je že marsikatera znanka rekla, da je morala celo na operacijo, vendar sama sem bila prepričana, da se to pri meni da enostavno rešiti, malo telovadbe, razgibanja pa bo.

No, pa ni bilo, prišlo je tako daleč da sem obiskala zdravnika in povedal mi je ,da tako ne bom mogla več delati, kajti bolečine se bodo nadaljevale. Bila sem v šoku. Ker pa sem človek akcije in nerada jamram, sem kar na lepem videla pred seboj sliko, da mene pa že ne bo en karpalni kanal uničil in da si bom poiskala drugo službo. Nisem bila več mlada, imela sem 45 let in verjemite, da pri teh letih te mladi že pošteno prehitijo, po znanju, energiji, odgovornosti, vedela sem da lovim zadnji vlak, ampak vedela sem tudi, da mi bo karpalni kanal delal težave še naprej, če bom ostala v tem podjetju.

Vsak dan, ko sem hodila v službo, so me bolečine spominjale, da moram pohiteti, živec in karplani kanal mi nista dala mira. Tako sem pisala prošnje, spraševala za delo povsod, kjer sem se videla v prihodnosti. En dan pa sem dobila povabilo na delo, kot organizatorka v enem podjetju, kjer bi imela svojo tajnico, sama pa bi veliko hodila na okoli. 

Da je to to, sem vedela takoj. Danes cvetim v novi službi, karpalni kanal me še včasih spomni z bolečino, vendar ni primerjave, kaj bi se zgodilo, če bi ostala v stari službi.